Mediji‎ > ‎

Škofija Murska Sobota z Lazarjevim domom v pomoč socialno šibkim

posted May 18, 2014, 10:20 AM by Škofijska Karitas MS   [ updated May 18, 2014, 10:22 AM ]
14. 05. 2014 | Uredništvo Radia Ognjišče

V prostorih škofije Murska Sobota so danes odprli in blagoslovili Lazarjev dom, gre pa za projekt, ki bo vključeval več dejavnosti, za celovito pomoč najbolj ogroženim v Prekmurju. Slovesnost se je začela s sveto mašo, ki jo je v murskosoboški stolnici daroval škof Peter Štumpf.

Škofijska Karitas Murska Sobota, je po več letih iskanja primernih prostorov za ljudsko kuhinjo, brezplačnega zdravnika in druge karitativne programe našla možnost preureditve škofijskih prostorov za potrebe Karitas, ki so nastali z izselitvijo vrtca Lavra v novo stavbo. Generalni tajnik škofijske Karitas Jože Kociper je o projektu povedal: "Na začetku smo zastavili štiri programe. Prvi program je tako imenovana Ljudska kuhinja, kjer bi zagotovili vsaj en topel obrok na dan ljudem, ki si tega ne morejo privoščiti. Potem je zdravnik za tiste, ki nimajo obveznega zdravstvenega zavarovanja, tukaj bo tudi pisarna oziroma svetovalnica za ljudi, ki so zasvojeni od nedovoljenih drog in imamo higienski program. Kasneje se bodo razvili še drugi podporni programi. Veseli smo, da lahko začnemo delati."

Škof Štumpf je ob odprtju Lazarjevega doma povedal: "Moram iskreno reči, da je zame Lazarjev dom dokaz škofa, duhovnikov in vsega vernega ljudstva, da soboška škofija želi slediti zgledu Jezusa Kristusa."

Še pred odprtjem Lazarjevega doma pa je škof Štumpf dejal: "Ker pa je naša vera brez del mrtva, bodite dobri in gostoljubni do revežev. Papež Frančišek nas k temu zavezuje. V prostorih škofijske stavbe je bil mnogo let župnijski vrtec Lavra Vikunja. Sedaj je ta vrtec dobil lepe, nove prostore. In kaj s prostori v škofijski stavbi, kjer je bil vrtec? Odločili smo se, da bomo spomladi odprli Lazarjev dom. Kaj to pomeni? Uredili bomo menzo, kjer bomo tistim, ki so na robu preživetja, med tednom zastonj ponudili topel obrok hrane. Uredili bomo tudi splošno ambulanto za tiste, ki nimajo socialnega zavarovanja in namestili nekaj pogradov za ljudi, predvsem brezdomce, ki bi lahko pozimi kakšno noč tukaj dobili zavetje. To je velik izziv za škofijsko Karitas, ki bo to dejavnost vodila, tudi za soboško župnijsko Karitas in druge župnijske Karitas, da predvsem s prostovoljstvom to dejavnost podprejo."

Župan mestne občine Murska Sobota Anton Štihec je povedal, da je sodelovanje javne uprave in nevladnih organizacij za današnjo družbo izredno pomembno. "Zato kot predstavnik lokalne skupnosti lahko le zatrdim in pa zagotovim, da bomo kot lokalna skupnost še naprej podpirali takšne ideje. Prav zato smo tudi v sklopu rebalansa proračuna namenili nekaj sredstev ampak tukaj ne gre zgolj za sredstva, gre za pristop in za način," je povedal Štihec.

Odprtje Lazarjevega doma je podprl Center za socialno delo Murska Sobota in številne druge nevladne organizacije.

Nagovor škofa ordinarija dr. Petra Štumpfa ob blagoslovitvi Lazarjevega doma v Murski Soboti 
Danes je resnično dan, ki se ga veselimo! 
Dobri Bog se je tudi tokrat sklonil do ubogih, ki živijo med nami in jim po naših rokah podaril Lazarjev dom. Tudi v soboški škofiji se tako izpolnjuje želja papeža Frančiška, da naj bi škofje del škofijskih stavb namenili ubogim. V teh prostorih je bil nekdaj vrtec Lavra Vicunja, sedaj je Lazarjev dom – najprej otroci, sedaj ubogi. Dokler bo tako, se soboški škof nima kaj bati za svojo škofijo. Otroci in ubogi so njeni zagovorniki pred Bogom in prosilci za njen obstoj in blagoslov. 
Kdo je Lazar? V evangeliju dve osebi nosita to ime. Najprej ubogi Lazar iz Jezusove prilike, ki se je želel nasititi z drobtinami iz bogatinove mize, pa mu jih nihče ni dal. Psi so lizali njegove rane, ki jih je dobil zaradi revščine in bolezni. Umrl je Lazar, umrl je bogatin. Lazar je bile sprejet v večno življenje, bogatin pa je bil pogubljen v peklu (Lk 16, 19-31). Nista revščina ali bogastvo tisti, ki bi odločali o naši večnosti, temveč odnos med bogatimi in revnimi. Priznam, da me je zaradi tega vedno precej strah. Jezus namreč v tej priliki o ubogem Lazarju natančno pove, kdo so tisti, ki jim je potrebno verjeti. Takrat so bili to Mojzes in preroki. Sedaj pa Jezus direktno misli name, na soboškega škofa. Kaj bo z mojo večnostjo, ko vem, da bodo tisti, ki so lačni, žejni, brez pravice, v bolnišnici ali v zaporu moji zagovorniki ali pa moji tožniki pred Bogom? Nisem sicer jaz država, ki bi morala skrbeti za blagostanje državljanov. Sem pa škof, ki moram dati neko spodbudo, nek vzgled, neko upanje vsem, ki so obupani. 
Jezus je oznanjal Božje kraljestvo, a je to oznanilo podkrepil z dejanji: ozdravljal je bolne, nasičeval lačne in obujal mrtve. Bil je sredi ljudi. Ni se skrival pred ljudmi in ni bežal od njihovi stisk. Dostikrat pridigam, dajem spodbude, nasvete, ob praznikih izrekam voščila in dobre želje. Čutil pa sem, da vse te besede, morajo končno spremljati tudi neka dejanja. Papež Frančišek nas škofe in duhovnike dobesedno rine k ljudem. Hoče, da dišimo po ljudeh. Samo tako smo lahko voditelji ali pastirji, ki vodimo k Jezusu. Pred vrati stolnice se že pojavljajo ljudje, ki prihajajo tudi iz drugih držav. Prosijo miloščino. Pozimi sem kakemu dal topel čaj, kakšen sendvič. Vendar to so samo geste za pomirjanje vesti. 
Zaprosil sem škofijsko Karitas, njenega predsednika g. Jožeta Hozjana in tajnika, gospoda Jožeta Kocipra, ter stolnega župnika Gorana Kuharja, da preidemo k dejanjem. Na mestni občini Murska Sobota, predvsem pri gospodu županu mag. Antonu Štihcu in njegovih sodelavcih, Centru za socialno delo in drugih socialnih ustanovah, pri tajniku Slovenske Karitas g. Imretu Jerebicu in namestnici ravnatelja Škofijske karitas Koper go. Jožici Ličen, smo naleteli na široko odprta vrata. Ideja je tako tudi s pomočjo vseh teh konkretnost postala – in to praznujemo danes in to tudi blagoslavljamo danes. Beseda ni več samo beseda, ampak beseda je postala kruh in tudi zdravstvena oskrba. 
Sodelavci škofijske, soboške župnijske in drugih Karitas, prostovoljci bodo pomagali deliti ta kruh. K temu kruhu še en pomemben dodatek: Dr. Dejan Koveš, naš priznani zdravnik s sodelavci, pristopa k zdravljenju tistih, ki si ne morejo privoščiti zdravstvenega zavarovanja. Okrog Lazarjevega doma se je spletla veriga plemenitih ljudi, ki se je zelo povečala z mojstri zidarji, mizarji, pleskarji, mojstri za vodovodno in električno napeljavo, ključavničarji, z delavci javnih del in še s posamezniki, ki so prihajali pomagat. Ta veriga se je spletla v močno mrežo solidarnosti, za katero želim, da se nebi nikdar strgala. Drugi Lazar, ki ga evangelij omenja, pa je Lazar iz Betanije, brat Marte in Marije, Jezusov prijatelj. V njegovo hišo je Jezus rad zahajal, da se je odpočil v domačnosti in gostoljubju. Lazarja je Jezus celo obudil od mrtvih (prim. Lk 10,38-42; Jn 11, 1-55). 
V današnjem, nekoliko tehničnem jeziku, bi lahko rekli, da si je Jezus v Lazarjevi hiši »napolnil baterije«. Oba Lazarja imata močno sporočilo za nas. Ubogi Lazar je zaradi revščine umrl. Ob sebi ni imel Lazarja iz Betanije, da bi mu pomagal in mu ponudil gostoljubje. Zato naj bo Lazarjev dom tukaj v Soboti, res dom, kjer bodo ubogi našli nekoga, ki jih ima rad, ki jih sprejema, ki jim z veseljem nudi gostoljubje in ki jim priznava človeško dostojanstvo. Želim, da bi se tudi v tem, soboškem Lazarjevem domu, Jezus dobro počutil. Dobri Bog naj sedaj blagoslovi te prostore in vse, ki bodo tukaj opravljali poslanstvo služenja! 

Več na: